Na dan obeležitve rojstnega dne pesnika Simona Jenka, 27. oktobra, se vsako leto tradicionalno odvija razglasitev nagrajene pesniške zbirke in podelitev Jenkove nagrade. V letu 2022 jo prejme Nataša Velikonja za pesniško zbirko Prostor sred križišč (Založba Škuc, 2021).
Strokovna žirija, ki so jo sestavljali predsednica Alja Adam ter Franci Novak, Klarisa Jovanović, Ivan Dobnik in Nina Dragičević kot lanska dobitnica, je v svoji utemeljitvi zapisala:
“Nataša Velikonja v svoji pesniški zbirki, ki jo zaznamuje jasen dramaturški lok, zapiše, da ko enkrat nekaj veš, ne moreš več nazaj. Nova izkušnja v doživljanju, ki je vselej telesna in presega umsko zbiranje informacij, vznika na presečišču med soočanjem z lastno ranljivostjo in zmožnostjo vztrajanja v negotovosti. Kar veš, te žene v premik. V sedmih vsebinskih sklopih pesniška subjektka potuje od obupa, razočaranja in strahu, k prostoru dvojine, k ljubezni, ki v celoti zaznamuje pričujočo pesniško zbirko. Pesniška subjekta, pravi, da je strah tisti, ki nam polaga obvezo na oči, nam jemlje pogum in ovira naše gibanje. Šele, ko okrepimo lastno zavedanje, izostrimo lastno »vidno polje«, ko sežemo k svoji bolečini in praznini, pride do premika, do spremembe.
Subjektka išče ljubezen in jo tudi najde – z ljubimko se srečata »sredi kaosa vrvečih križišč«. Ljubimki si počasi, z nežnostjo in predanostjo ustvarjata svoj prostor sredi hitrega urbanega utripa. Pesnica pravi, da se lezbični filmi končajo, ko prideta dve skupaj, medtem, ko je ljubezen, ki se hrani s predanostjo in drobnimi pozornostmi, vselej na začetku: … kot, da ni nič pred menoj…, jo ljubim.
Veronika Šoster je v uvodni besedi k knjigi zapisala, da lahko knjigo Nataše Velikonje beremo kot prelepo sodobno serenado, ki nas zaziba v prav posebno ljubezensko izpoved. Gibek in tekoč pesniški jezik zarisuje slikovitost intime, kjer ljubezen »lovi« ali »odloži« trenutek« in se bohoti v vsej svoji kompleksnosti. Čutne, prodorne in iskrene pesmi utrjujejo naše zaupanje v ljubezen.”
Žirija je tokrat izbirala med približno 150 pesniškimi zbirkami. Poleg nagrajene so bile nominirane še pesniške zbirke Aktivistovi zapisi Braneta Mozetiča (Škuc), Orodje za razgradnjo imperija Jerneja Županiča (LUD Literatura) in Selišča Kristine Kočan (Litera).
Nataša Velikonja (Nova Gorica, 1967) je sociologinja, pesnica, esejistka, prevajalka. Leta 1992 je diplomirala iz teoretske sociologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in za svojo diplomsko nalogo prejela fakultetno Prešernovo nagrado. Objavila je šest knjig poezije; njen prvenec Abonma iz leta 1994 velja za prvo deklarirano lezbično pesniško zbirko na Slovenskem. Objavila je tudi štiri knjige esejev in znanstvenih razprav; v zadnjih dvajsetih letih je obenem v različnih medijih tako doma kot v tujini objavila tudi več kot petsto esejev, kolumn, socioloških razprav in drugih avtorskih prispevkov. Prevedla več knjižnih del lezbične in gejevske teorije ter radikalne družbene kritike, pa tudi teorije arhitekture in oblikovanja. Sicer deluje na več področjih družbenega, kulturnega in umetniškega življenja v Sloveniji: bila je urednica Časopisa za kritiko znanosti, urednica revije Lesbo, dolgoletna kolumnistka Radia Študent, od leta 1993 sodeluje v lezbičnem aktivizmu, je ustanoviteljica Lezbične knjižnice v AKC Metelkova. Od leta 1995 ima status pesnice, kritičarke in prevajalke, ki ga podeljuje Ministrstvo za kulturo RS. Leta 2016 je bila za svoje delo nagrajena z Župančičevo nagrado.
