Od 22. do 29. novembra poteka kampanja Evropski teden testiranja na okužbe s hivom, z virusoma hepatitisa B in C ter na spolno prenosljive okužbe. Komisija za AIDS pri Ministrstvu za zdravje v času zaostrenih epidemioloških razmer zaradi epidemije covid-19 vse, ki se še niso cepili, poziva k cepljenju. Cepljenje proti covid-19 lahko omeji širjenje okužb s SARS-CoV-2, kar je pogoj za zagotavljanje dostopa do vseh ostalih zdravstvenih storitev.

Kampanja Evropski teden testiranja na okužbe s hivom, z virusoma hepatitisa B in C ter na spolno prenosljive okužbe, ki poteka pod geslom »Testiraj se. Zdravi. Prepreči.« želi opomniti tiste, ki so se izpostavili tveganju za okužbo s temi virusi, naj se testirajo, zdravstveno osebje pa spodbuditi, naj ob upoštevanju epidemioloških priporočil, tovrstno testiranje ponudi pogosteje.

Komisija za AIDS pri Ministrstvu za zdravje ob letošnji kampanji izpostavlja, da je Slovenija trenutno v obdobju izrazite rasti covid-19, ki bi ga lahko obvladali z bolj učinkovitim cepljenjem, zato poudarja, da je precepljenost prebivalstva ključna tudi za nemoten dostop do ostalih zdravstvenih storitev, lažje odkrivanje in zdravljenje ostalih bolezni in okužb in poziva k cepljenju proti covid-19, saj to  pripomore k  dostopnosti odkrivanja in zdravljenja teh kot tudi ostalih okužb in bolezni.

Okužba s hivom se v Sloveniji prenaša predvsem z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženimi osebami, ki niso zdravljene. Tveganje je večje predvsem pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, pri osebah, ki si injicirajo droge, pri osebah s spolno prenosljivimi okužbami ter pri osebah, ki imajo številne spolne partnerje. Najpomembnejša preventiva je varno spolno vedenje, kot je npr. uporaba kondoma. Za osebe, ki si injicirajo droge, je pomembna uporaba sterilnega pribora za injiciranje. Predvsem pa je pomembno testiranje oseb z velikim tveganjem za okužbo s hivom in ob potrditvi okužbe takojšnje zdravljenje.

Pravočasno testiranje na okužbo s hivom pomeni tudi bolj uspešno zdravljenje, obenem pa je ključno za preprečevanje nadaljnjih okužb. Osebe, ki se učinkovito zdravijo, ne morejo prenašati okužbe naprej na druge (nezaznavnost = neprenosljivost). Če se oseba pri testiranju na hiv izkaže za negativno, je zelo pomembno, da ni prepuščena sama sebi. Pomembno je, da ima dostop do temeljne preventive (kondom, poznavanje partnerja itn.). Okužbo s hivom lahko preprečimo z metodo PrEP (angl. Post-Exposure Prophylaxis; zaščita z zdravili po izpostavitvi), ki je zelo učinkovita preventivna strategija in se z novim letom uvaja tudi v slovenski prostor.

Okužba z virusom hepatitisa C, ki lahko povzroči odpoved delovanja jeter ali raka na jetrih,se prenaša predvsem z okuženo krvjo in krvnimi pripravki. Pogosto se prenaša z menjavo pribora za injiciranje med injicirajočimi uživalci drog, pri neprofesionalno izvedenem tetoviranju ali prebadanju kože ali sluznic (»piercing«), lahko tudi pri nezaščitenih spolnih odnosih, predvsem med moškimi, ki imajo odnose z moškimi. V državah z nizkimi zdravstvenimi standardi je okužba možna tudi pri medicinskih posegih, v Sloveniji pa se testiranje na tovrstno okužbo svetuje vsem, ki so prejeli kri ali krvne pripravke pred letom 1993. Cepiva proti hepatitisu C ni na voljo, obstaja pa učinkovito zdravljenje, ki omogoči odstranitev virusa hepatitisa C iz telesa. V Sloveniji so najbolj tvegana skupina za okužbo injicirajoči uživalci drog, v zadnjih letih pa se pojavljajo izbruhi okužbe tudi med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi.

Virus hepatitisa B se v razvitem svetu najpogosteje prenaša pri nezaščitenih spolnih odnosih z okuženo osebo ali s souporabo okuženih igel in brizg pri injiciranju drog, lahko pa tudi pri neprofesionalno izvedenem tetoviranju in »piercingu« ali med člani skupnega gospodinjstva pri souporabi predmetov za osebno higieno. Možen je tudi prenos z okužene matere na plod oziroma novorojenca. V Sloveniji je od leta 1998 cepljenje proti hepatitisu B vključeno v nacionalni program cepljenja otrok, ki se je sprva izvajalo pred vstopom v šolo, od leta 2020 dalje pa se je priključilo ostalim obveznim cepljenjem v prvem letu starosti. Cepivo daje dolgotrajno zaščito, ki je najverjetneje doživljenjska.

Tudi spolno prenosljive okužbe so še vedno v porastu povsod po svetu, tudi v Sloveniji, in predstavljajo pomemben zdravstveni problem. Pogosto lahko potekajo brez značilnih bolezenskih znakov, kot so izcedek iz spolovila, pekoče in/ali pogosto mokrenje ali razjeda na spolovilu. Okuženi zato ne poiščejo zdravniške pomoči in okužbe ne zdravijo pravočasno, kar lahko privede do hudih, celo življenje ogrožajočih zapletov, do prenosa okužbe na spolnega partnerja ali partnerko ali do okužbe plodu oz. novorojenca. Zgodnje odkrivanje in ustrezno zdravljenje omogočata hitro ozdravitev bakterijskih spolno prenosljivih okužb oziroma učinkovito obvladovanje virusnih spolno prenosljivih okužb. Da bo dostopnost do ustrezne zdravniške pomoči čim enostavnejša in hitrejša, je z letošnjim letom uvedena pomembna novost: pregled v ambulanti za spolno prenosljive okužbe brez napotnice izbranega osebnega zdravnika. V boju s tovrstnimi okužbami je še vedno na prvem mestu njihovo preprečevanje – dosledno izogibanje tveganim spolnim odnosom in uporaba kondoma. Na voljo je tudi cepivo proti najpogostejši in rakotvorni spolno prenosljivi okužbi, humanemu virusu papiloma, ki je vključeno v nacionalni program cepljenja deklic, od letošnjega šolskega leta dalje pa tudi dečkov.

Testiranje na okužbo s hivom ali z virusoma hepatitisa B in C lahko opravite tudi pri izbranem zdravniku.

Anonimno brezplačno testiranje na hiv in virusa hepatitisa B in C je dostopno na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Izvaja se v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Več informacij tu.

Samoplačniško testiranje na okužbo s HIV, z virusoma hepatitisa B in C ter na sifilis se izvaja tudi na Zavodu RS za transfuzijsko medicino. Več informacij tu.

Za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, Društvo informacijski center Legebitra v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani izvaja testiranje na hiv, virusa hepatitisa B in C ter testiranje na sifilis in gonorejo. Testiranja potekajo v Ljubljani in v desetih drugih krajih po Sloveniji. Več informacij na njihovi strani KAJiščeš.si.

Pregled in testiranje na spolno prenosljive okužbe se izvaja v dermatoveneroloških ambulantah po Sloveniji in v ambulanti za spolno prenosljive okužbe na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Več informacij tu

V lekarnah so na voljo so tudi testi za samotestiranje na okužbo s hivom. Pri nakupu testov za samotestiranje na okužbo s hivom izven lekarn, iz drugih virov, ni jamstva za njihovo kakovost, za zanesljivost rezultatov (specifičnost, občutljivost) ter ponudnikovo pravilno shranjevanje in transport. V primeru pozitivnega izvida pri samotestiranju je nujen potrditveni test, ki se lahko opravi na Kliniki za infekcijske bolezni ali v nekaterih drugih institucijah. Testi za samotestiranje na okužbo s hivom, ki izpolnjujejo zahteve iz zakona, so označeni z oznako CE, ki jo spremlja številka priglašenega organa. Opremljeni morajo biti  tudi s slovenskimi navodili.