20. – 27. november 2023

Od 20. do 27. novembra poteka kampanja Evropski teden testiranja na okužbe s HIV, z virusoma hepatitisa B ter C in na spolno prenosljive okužbe. Kampanja, ki poteka pod geslom »Testiraj. Zdravi. Prepreči.«, je namenjena osveščanju prebivalstva in zdravstvenega osebja o prednostih testiranja in zgodnjega zdravljenja omenjenih okužb. Pogostejše testiranje je posebej pomembno pri osebah z visokim tveganjem. Testiranje je v Sloveniji dobro dostopno. Na voljo so številne možnosti. Če ste se kadarkoli izpostavili tveganju, se čimprej testirajte.

Brezplačno zaupno testiranje na okužbo s HIV, z virusoma hepatitisa B in C je vedno na voljo pri izbranem osebnem zdravniku.

Za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, Društvo informacijski center Legebitra v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani izvaja testiranje na HIV, virusa hepatitisa B in C ter testiranje na sifilis in gonorejo. Testiranja potekajo v Ljubljani, kot tudi v drugih krajih po Sloveniji.  Več informacij na naslednji povezavi.

Anonimno brezplačno testiranje na HIV in virusa hepatitisa B in C je dostopno tudi na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Izvaja se v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Več informacij na naslednji povezavi.

Samoplačniško testiranje na HIV, hepatitisa B in C ter na sifilis je dostopno na Zavodu RS za transfuzijsko medicino. Več informacij na naslednji povezavi.

Pregled in testiranje na spolno prenosljive okužbe se izvaja v dermatoveneroloških ambulantah po Sloveniji in v ambulanti za spolno prenosljive okužbe na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Več informacij na naslednji povezavi.

Testiranje na okužbo s HIV lahko izvedete tudi sami, v domačem okolju. Testi za samotestiranje so na voljo v lekarnah. V primeru pozitivnega izvida pri samotestiranju je nujen potrditveni test, ki ga lahko opravite na Kliniki za infekcijske bolezni ali v nekaterih drugih institucijah.

Kakšna so tveganja? 

Okužba s HIV se v Sloveniji prenaša predvsem z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženimi osebami, ki niso zdravljene. Pravočasno testiranje na okužbo s HIV omogoča tudi bolj uspešno zdravljenje, obenem pa je ključno za preprečevanje nadaljnjih okužb. Osebe, ki se učinkovito zdravijo, ne morejo prenašati okužbe s HIV naprej na druge. Tveganje za okužbo s HIV je večje predvsem pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, pri osebah, ki si injicirajo droge, pri osebah s spolno prenosljivimi okužbami ter pri osebah, ki imajo številne spolne partnerje. Najpomembnejša preventiva pred okužbo s HIV je varno spolno vedenje, kot je npr. uporaba kondoma. Za osebe, ki si injicirajo droge, je pomembna uporaba sterilnega pribora za injiciranje. Okužbo s HIV lahko preprečimo z metodama PrEP (ang. Pre-Exposure Prophylaxis, zaščita z zdravili pred izpostavitvijo) in PEP (angl. Post-Exposure Prophylaxis; zaščita z zdravili po izpostavitvi), ki sta zelo učinkoviti preventivni metodi.

Okužba z virusom hepatitisa C, ki lahko povzroči odpoved delovanja jeter ali raka na jetrih, se prenaša predvsem z okuženo krvjo. Pogosto se prenaša z menjavo pribora za injiciranje med injicirajočimi uživalci drog, pri neprofesionalno izvedenem tetoviranju ali prebadanju kože ali sluznic (»piercing«), lahko tudi pri nezaščitenih spolnih odnosih, predvsem med moškimi, ki imajo odnose z moškimi. V državah z nizkimi zdravstvenimi standardi je okužba možna tudi pri medicinskih posegih, v Sloveniji pa testiranje na tovrstno okužbo svetujemo vsem, ki so prejeli kri ali krvne pripravke pred letom 1993. Cepiva proti hepatitisu C ni, obstaja pa učinkovito zdravljenje, ki omogoči odstranitev virusa hepatitisa C iz telesa. V Sloveniji so najbolj tvegana skupina za okužbo s hepatitisom C injicirajoči uživalci drog.

Virus hepatitisa B se v razvitem svetu najpogosteje prenaša pri nezaščitenih spolnih odnosih z okuženo osebo ali s souporabo okuženih igel in brizg pri injiciranju drog, lahko pa tudi pri neprofesionalno izvedenem tetoviranju in »piercingu« ali med člani skupnega gospodinjstva pri souporabi predmetov za osebno higieno. Možen je tudi prenos z okužene matere na plod oziroma novorojenca. V Sloveniji je od leta 1998 cepljenje proti hepatitisu B vključeno v nacionalni program cepljenja otrok, ki se je sprva izvajalo pred vstopom v šolo, od leta 2020 dalje pa se je priključilo ostalim obveznim cepljenjem v prvem letu starosti. Cepivo daje dolgotrajno zaščito, ki je najverjetneje doživljenjska. Cepljenje priporočamo tudi osebam, ki imajo višje tveganje za okužbo z virusom hepatitisa B.

Spolno prenosljive okužbe so v porastu povsod po svetu, tudi v Sloveniji. Pogosto lahko potekajo brez značilnih bolezenskih znakov, kot so izcedek iz spolovila, pekoče in/ali pogosto mokrenje ali razjeda na spolovilu. Okuženi zato ne poiščejo zdravniške pomoči in okužbe ne zdravijo pravočasno, kar lahko privede do hudih, celo življenje ogrožajočih zapletov, do prenosa okužbe na spolnega partnerja ali partnerko ali do okužbe plodu oz. novorojenca. Zgodnje odkrivanje in ustrezno zdravljenje omogočata hitro ozdravitev bakterijskih spolno prenosljivih okužb oziroma učinkovito obvladovanje virusnih spolno prenosljivih okužb. Od leta 2021 dalje je dostopnost do ustrezne zdravniške pomoči enostavnejša in hitrejša, saj je možno pregled v ambulanti za spolno prenosljive okužbe opraviti brez napotnice izbranega osebnega zdravnika. Tudi v boju s tovrstnimi okužbami je še vedno na prvem mestu njihovo preprečevanje – dosledno izogibanje tveganim spolnim odnosom in uporaba kondoma. Na voljo pa je tudi cepivo proti najpogostejši in rakotvorni spolno prenosljivi okužbi, humanemu virusu papiloma (HPV), ki je vključeno v nacionalni program cepljenja deklic in dečkov.

Stigma in diskriminacija sta oviri za testiranje

Evropski  teden  testiranja  (ETW)  letos  obeležuje 10.  obletnico  kampanje, katere cilj je povečati število testiranj za HIV, virusni hepatitis in spolno prenosljive okužbe, zmanjšati število poznih diagnoz in najbolj škodljivih posledic teh okužb ter s tem zagotoviti bolj zdravo življenje. Teden predstavlja priložnost, da se združimo po vsej Evropi ter izboljšamo in optimiziramo testiranje ter opolnomočimo ljudi, da zmanjšajo vpliv stigme in diskriminacije.

Kljub nenehnim prizadevanjem za povečanje števila testiranj po vsej Evropi je napredek pri zmanjševanju števila novih okužb s HIV, virusnimi hepatitisi in spolno prenosljivimi okužbami, kot je opredeljeno v ciljih trajnostnega razvoja in mednarodno določenih ciljih, še vedno izziv. Število neodkritih oseb s HIV, virusnimi hepatitisi in spolno prenosljivimi okužbami je v Evropi še vedno veliko, velik delež ljudi pa se še vedno testira v zelo pozni fazi okužbe. Pozno diagnosticiranje in pomanjkanje testiranja imata hude posledice za zdravstveno stanje posameznika in sta še vedno gonilna sila nadaljnjega prenosa.

Ena glavnih ovir za testiranje je stigma, povezana s HIV, virusnim hepatitisom in spolno prenosljivimi boleznimi. V zvezi s HIV in virusnim hepatitisom lahko stigmo razumemo kot negativno dojemanje ljudi, ki živijo s temi okužbami, izključno na podlagi njihovega statusa HIV ali hepatitisa. Diskriminacija (doživeta stigma) se pojavi, ko ljudje doživijo negativno ali nepravično obravnavo na podlagi teh zaznav.

HIV, virusni hepatitis in spolno prenosljive okužbe imajo skupne načine prenosa, nesorazmerno prizadenejo številne iste skupine prebivalstva in so povezane s podobno stigmo. Poleg stigme, povezane s samimi okužbami, so te populacije pogosto deležne stigme zaradi svojega spola, spolne usmerjenosti, etničnega porekla, zaporne kazni, uživanja drog ali spolnega dela in so pogosto izpostavljene večjemu tveganju za okužbo s HIV in hepatitisom. Strah pred stigmatizacijo in diskriminacijo odvrača ljudi od zdravstvenih storitev, vključno s testiranjem, in ustvarja dodatne ovire pri odpravljanju HIV in virusnih hepatitisov kot nevarnosti za javno zdravje.