Vljudno vabljeni na pogovor ob 100. obletnici rojstva Piera Paola Pasolinija in projekcijo predstave Amado mio.

Pier Paolo Pasolini (Bologna 1922 – Rim 1975) je bil v prvi vrsti pesnik, pa tudi prozaist, dramatik, kritik, politični kolumnist, lingvist … in seveda svetovno znani filmski režiser. Njegovo mnogovrstno ustvarjanje so za časa njegovega življenja poskušali zajeti v trikotnik Marx-Freud-Kristus, v luči njegove nasilne, »škandalozne« in obredno programirane smrti pa je zadobilo nove metaliterarne ali celo mitske razsežnosti.

Brane Mozetič se bo o njegovem delu pogovarjal s prevajalcem Gašperjem Malejem in igralcem ter režiserjem Ivanom Peterneljem.

Po pogovoru si bomo lahko ogledali posnetek gledališke predstave Amado mio, ki je nastal po Pasolinijevem kratkem romanu, v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča in Gledališča Škuc. V izvrstnem prevodu Milana Štefeta je leta 2006 izšel v zbirki Lambda (nekaj izvodov bo na voljo).

Edina tema združenih kratkih romanov Nečistovanja in Amado mio je homoseksualni eros. Furlansko podeželje tik pred koncem 2. svetovne vojne, eksplozija zatrte čutnosti, grešnost … pa tudi »abstraktni, večni trenutek čiste želje« …

Amado mio

Produkcija: Slovensko mladinsko gledališče, Gledališče Škuc

Avtor: Pier Paolo Pasolini

Režija: Ivan Peternelj

Dolžina: 70 min

Premiera: 2009

Amado mio je en sam pobeg v čustveno notranjost občutljivega, odraščajočega mladeniča, ki v poeziji in ljubezenskem drgetu vidi usodno gibalo vsega obstoječega. Ljubezen se kaže kot tista paličica usode, bohotna in vsemogočna sila, ki se ji ni moč upirati in ki popolnoma zaslepi, preobrazi. Vseskozi je navzoča misel, da gre za greh, in pripovedni subjekt jo skuša ugonobiti, nekako uravnovesiti s skoraj obsedenim iskanjem brezmadežne čistosti, popolne naklonjenosti, predanosti. Prav v profilu negrešne, angelske podobe srečnega izbranca se nadeja najti odrešitev. Osrednja nit predstave je razmerje med Pasolinijem in njegovim občudovancem – eksplozija zatrte čutnosti, grešnosti, pa tudi »abstraktni, večni trenutek čiste želje«, ki vzcveti v absurdnem času 2. svetovne vojne, ko se strah pred smrtjo meša z banalnim in obscenim, ko je ozračje izprijeno in težko.

Zasedba – Prevod in asistenca: Milan Štefe

Lektorica: Mateja Dermelj

Scena: Ema Kugler

Kostumi: Barbara Stupica

Glasba: Mitja Vrhovnik Smrekar

Luč: Matjaž Brišar

Producentka: Barbara Hribar

Nastopata: Blaž Šef in Ivan Peternelj

Sodelujoči na pogovoru:

Gašper Malej je avtor treh pesniških zbirk, urednik in založnik. Posebej intenzivno se ukvarja s prevajanjem iz italijanske književnosti (več kot 30 knjig, 10 uprizorjenih gledaliških besedil, približno 200 drugih objav) in je eden najbolj uveljavljenih slovenskih literarnih prevajalcev svoje generacije. Njegov prvi knjižni prevod je bil roman Izrek (Teorema, Študentska založba, 2000), obenem tudi prvi knjižni prevod Pasolinija v slovenščino. Za prevod romana P. P. Pasolinija Nafta (Petrolio, Cankarjeva založba, 2010) je prejel nagrado zlata ptica; za prevajalski opus pa kot doslej edini slovenski prevajalec državno nagrado za prevajanje Ministrstva za kulturo in turizem R Italije. Skupaj z Andrejem Medvedom zaključuje prevod izbrane Pasolinijeve poezije, ki bo izšel letos v sozaložništvu KUD AAC Zrakogled in Edicije Hyperion.

Ivan Peternelj je iz dramske igre na AGRFT diplomiral leta 1996. Do leta 2003 je ustvarjal kot svobodnjak (samostojne projekte, v skupini Betontanc in gledališču Muzeum ter pri številnih neodvisnih produkcijah, v videofilmih Eme Kugler), nato pa se je redno zaposlil v SMG, s katerim je sodeloval že prej. Kljub temu delovanja na neinstitucionalni sceni ni opustil, še naprej pa tudi režira, marsikdaj v okviru SMG, kjer so v zadnjih sezonah pod njegovim režijskim vodstvom nastale uprizoritve Amado mio, Ribič in njegova duša ter Enajst tisoč batin (vse troje v koprodukciji s ŠKUC gledališčem) in Luna na cesti (v koprodukciji z Zavodom Bufeto).

Brane Mozetič (1958) je slovenski pesnik, pisatelj, urednik zbirke Aleph in zbirke Lambda in prevajalec iz francoščine (Rimbaud, Genet, Foucault), znan predvsem kot avtor homoerotične literature. Njegov opus obsega 15 pesniških zbirk, knjigo kratkih zgodb, tri romane in šest otroških slikanic.Uredil je štiri antologije LGBT literature in več predstavitev sodobne slovenske literature. V tujini je izšlo že več kot petdeset prevodov njegovih knjig, samo pesniška zbirka Banalije je prevedena v dvanajst jezikov, s čimer sodi med najbolj prevajane sodobne slovenske avtorje. Organizira ali koordinira tudi prevajalske delavnice, branja slovenskih avtorjev v tujini, manjši literarni in glasbeni festival Živa književnost, ljubljanski LGBT filmski festival itd. Njegova zbirka Nedokončane skice neke revolucije (Unfinished Sketches of a Revolution, Talisman House, 2018) je bila finalistka za nagrado Lambda, za gejevsko poezijo.

Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino in Oddelek za socialno varstvo Mestne občine Ljubljana, Urad Republike Slovenije za mladino, JAK in JSKD.

ŠKUC – Kulturni center Q obvešča:

Klub Tiffany predstavlja varen prostor, ki ga sooblikujemo vsi_e, namenjen GLBTQ skupnosti. Prav tako se ne tolerira homofobije, bifobije, transfobije, seksizma, nacionalizma, rasizma in drugih oblik zatiranj.

Vse obiskovalke_ce prosimo, da to upoštevajo in hkrati opozorijo ekipo na pojav nasilja. To lahko storite osebno ali nam pišete na kulturnicenterq@gmail.com in FB stran Klub Tiffany.

Naše dejavnosti lahko podprete z donacijami na različne načine.

Za vašo podporo se iskreno zahvaljujemo.