Kulturni center Q in Slovensko društvo za homoseksualne izkopanine

Vas ob praznovanju Dneva boja proti homofobiji vabita, da si še zadnjič ogledate arheološko najdbo, ki je odločilno spremenila razumevanje slovanske kulture na zahodnem Balkanu.  Z odkritjem se je namreč pokazala in dokazala dolga tradicija homoseksualnosti med slovanskimi plemeni na tem območju. S tem pa je tudi naša skupnost pridobila svojo dolgo iskano in zamolčano zgodovino.

Po tem datumu bomo arheološko najdbo vrnili v HomoMuseum na Nizozemsko.

KJE SO NAŠE KOSTI? – instalacija

Petek, 15. 5. 2009 ob 20.30, klub Monokel – Metelkova mesto

Jeseni 1987 naj bi se v Ljubljani odvijal četrti Magnus festival s predstavitvijo nizozemske homo produkcije, toda kot vemo, je bilo predvajanje nizozemskih filmov odpovedano. Šele nekaj let kasneje je bilo ugotovljeno, da je skriti del celotnega projekta le potekal in to v obliki raziskovalne ekipe, ki je šla po poteh znanega flamskega arheologa iz 17. stoletja, Hansa van de Gloederja. Ta je namreč v svojih zapisih omenjal pojav tesnih vezi med moškimi pri južnih Slovanih, zlasti v odročnih predelih pod Alpami, med plemeni, ki jih še ni doseglo pokristjanjevanje. Trije flamski raziskovalci so tako jeseni 1987 preiskovali dele v polhograjskem hribovju, zlasti par podzemnih jam, in v eni od njih so odkrili ostanke že precej opustošenega grobišča. Položitev grobišča v jamo je bila že sama po sebi nenavadna, še bolj presenetljiva pa je bila ugotovitev, da so odkrili kostne ostanke le dveh oseb in to moškega spola. Nadaljnja analiza v Rotterdamu je pokazala, da je šlo za moška srednje rasti, stara okoli trideset let, ki nista bila v sorodstvenem razmerju, niti nista bila bojevnika. Skupno počivališče, ki so ga datirali v konec 8. stoletja, lega teles in nekaj najdenih predmetov so strokovnjake napeljali na misel, da je šlo za obredno smrt – in to dveh ljubimcev, kar se je nekako skladalo z Gloederjevimi zapažanji. Žal so nadaljnji dogodki v Sloveniji prekinili širše iskanje podobnih najdišč, pa tudi tuji arheologi niso naleteli na posebno odobravanje slovenske stroke, zato so bile raziskave ustavljene. Odkritje je našlo svoje mesto v depoju HomoMuseuma v Rotterdamu, ki je ostanke grobišča pokazal javnosti šele pred kratkim – potem, ko so se prepričali, da Slovenija ne bo zahtevala nazaj kosti svojih homoseksualnih prednikov. Na našo posebno željo so žal le manjši del dragocene najdbe posodili za enkratno razstavo, v upanju, da bodo morda na ta način lahko spodbudili slovenske arheologe in zgodovinarje, da se bodo posvetili tudi tej skriti plati življenja starih Slovanov.

VIRI

• Greet, T.: Prelezbejske kulture na zapadnom Balkanu. Balcanis, 43, str. 56-68, 2004
• Sullivan, M.: Hidden Parts of Slavic Culture. Journal for Homosexual History, 23-4, str. 243-291
• Levend begraven, interview met B.M , Tijdschrift voor kritiek van heteroseksuele maatschappij, 6, 2007

ORGANIZACIJA

Slovensko društvo za homoseksualne izkopanine
Kustos projekta: Brane Mozetič
Izvedba: Kulturni center Q (klub Tiffany in klub Monokel)

ZAHVALA

• HomoMuseum, Rotterdam
• Narodni muzej Slovenije
• ŠKUC