KDOR IGNORIRA, TA TOLERIRA
Ljubljana, 30. avgust 2016

Izjava Avtonomnega kulturnega centra Metelkova Mesto po napadu neonacistov

V noči s sobote na nedeljo (27.-28. avgusta) je bila AKC Metelkova Mesto tarča zahrbtnega napada organizirane skupine neonacistov, ki je na navzoče med vzklikanjem fašističnih parol začela metati kamenje, steklenice in petarde, nato pa strahopetno pobegnila. Neonacisti so pri tem zadeli in poškodovali več ljudi – eden je moral zaradi poškodb glave v bolnišnico. Ko je na Metelkovo prispela policija, je nasilno nastopila tako do tistih, ki so naključne mimoidoče branili pred nasiljem neonacistov, kot do samih poškodovancev.

Napad neonacistov razumemo kot nadaljevanje politike izrednih razmer in strahu, s katero oblast med ljudi vnaša razdor in sovraštvo, medtem ko v ozadju pod pretvezo varčevanja in kriznega menedžmenta nemoteno pustoši družbo. Politika aktualne vlade, ki je kot odgovor na stiske migrantov na Balkanski poti gradila bodečo žico, je v Sloveniji ustvarila ozračje, v katerem so neonacisti zgolj ulični odraz tovrstne politike. Sovraštvo je postalo legitimno, tarča pa vsi, ki se nočejo pokoriti enoumju izključevalne in klavstrofobične politike, s kakršno se na rob družbe potiskajo revni, zatirani, »drugačni«.

Napad na Metelkovo je že tretji napad na avtonomne prostore v zadnjem letu: najprej so neonacisti s svastikami in molotovkami udarili po Sokolskem domu v Novem mestu (povod: zbiranje hrane in oblek za begunce), nato pa v začetku poletja še po Avtonomni tovarni Rog v Ljubljani (povod: obramba avtonomije pred rušenjem). Ne pozabimo, da so se tovrstni napadi dogajali že prej, tudi na Metelkovo, najbrutalneje pa v primeru LGBTQI skupnosti in lokala Open leta 2009. Jasno je, da avtonomni in drugi odprti prostori, ki so v poplavi vedno bolj gentrificiranega mesta in represivne policije še zadnji otoki svobode in kreativnega izražanja, predstavljajo simbol boja za svet radikalne enakosti onkraj kapitalizma in drugih oblik zatiranja. Ni naključje, da je bila Metelkova napadena isti dan, ko je bil v Ljubljani shod proti beguncem.

Čas je, da se vprašamo, v kakšnem mestu in družbi hočemo živeti. Bomo svojim sošolcem in sošolkam ali učencem in učenkam povedali, da njihove ideje sovraštva v razredih niso sprejemljive? Bomo s strahom pogledali v tla, ko neonacisti stopijo na avtobus, ali jim bomo jasno pokazali, da v javnem prostoru niso zaželeni? Bomo dopustili, da po stenah pišejo sovražne grafite? Bomo zgolj zgroženo opazovali, ko s svojo nestrpnostjo paradirajo po ulicah našega mesta, ali bomo pokazali, da je mogoč tudi drugačen svet, drugačna politika, ki nosi sporočila antifašizma, solidarnosti, svobode, odprtosti? Bomo po napadu na avtonomne prostore ostajali doma v iluziji varnosti, ali bomo pokazali, da nas ne morejo prestrašiti in bomo s svojo navzočnostjo podpirali vse tiste, ki se jim zoperstavljajo z vsakodnevnim delom in ustvarjanjem v avtonomnih prostorih? Jim bomo prepustili naše ulice, ali bomo jasno pokazali, da je naše mesto antifašistično mesto, kjer za sovraštvo in nasilje ni prostora?

Pred nasiljem, ki se napaja v najbolj uničojočih ideologijah, nas ne bodo zaščitili nobena policija, varnostniki, politične stranke, župani ali zakoni proti ekstremizmu. Te procese lahko ustavimo le mi sami, z odločnim NE nacionalizmu, sovraštvu, rasizmu, izključevanju in strahu. In to povsod, kjer se družimo, ustvarjamo, živimo, delamo, študiramo.

Pokažimo solidarnost z avtonomnimi prostori in ustavimo sovraštvo!

Uporabnice in uporabniki AKC Metelkova