Dan, ko je padel sneg | gledališka predstava

Podrobnosti

  • četrtek | 12. septembra 2024
  • 20:00 - 21:30
  • Klub Tiffany, Masarykova 24, 1000 Ljubljana

Lepo vabljeni na gledališko predstavo Dan, ko je padel sneg v četrtek, 12. september, ob 20. uri v klubu Tiffany, AKC Metelkova mesto.

Predstava se dogaja 13. 1. 2007. Srbija se je ravno osamosvojila od Črne Gore, vzpostavlja se nov politični režim, diši po svobodi, pa vendar svoboda ni samoumevna. Štirje prijatelji se dobijo v Beogradu v stanovanju, da bi proslavili “novo obdobje”, ki prihaja, a za njimi pride travmatična izkušnja prve parade ponosa leta 2001. Boj proti interni in zunanji homofobiji, predalčkanju, razvrščanju in prvih paradah ponosa pa zahteva svoj davek za svobodo.

Število mest je omejeno, zato so potrebne rezervacije.

Za rezervacijo vstopnice pišite na: rezervacije@kulturnicenterq.org


Vstopnina / Entrance fee:  8 €


Ajdin Huzejrović: Dan, ko je padel sneg
REŽIJA, DRAMATURGIJA: Ajdin Huzejrović
KOSTUMOGRAFIJA: Ajdin Huzejrović in Borjan Bojičić
SCENOGRAFIJA: Borjan Bojičić
TON IN LUČ: Dan Petrich
IGRAJO:
Ajdin Huzejrović
Borjan Bojičić
Miha Štilec
Sebastijan Dajčman
Jan Lisac
Predstava traja 65 minut.

 

KRITIKA:

Uprizoritev Dan, ko je zapadel sneg nas postavi v čas novega leta v leto 1999, torej leto, ko je militantna organizacija bombardirala in napadla Beograd ter maščevala Miloševičev režim. V majhnem, napol skrušenem stanovanju se zbere četverica mladih gejev, ki živi v tem mestu in čuti ves pritisk družbe. Vsi, ki niso zmogli teže homofobije v družbi, so odšli. Eden teh je tudi Aco, ki se je zaradi želje po svobodnem življenju odpravil na Dunaj in se na silvestrski večer po osmih letih vrača v rodni Beograd. Država je sedaj samostojna, a še v močnem primežu prejšnjega sistema. Če se zdi, da se je rodila nova družba, hitro lahko vidimo, da so preko konverzacije, ki jo najprej četverica, kasneje pa peterica, pred nami drzno predoči, še vedno obtičali v starih okovih, upanja, da bo za marginalno skupnost kaj prostora v družbi, pa je izredno malo. Tako tudi po močnem konfliktu med Acom in Milanom ostajajo v svojem svetu, razen ko nastopi tisti pok v novo leto, odidejo na javni prostor. A glavna akterja, tudi ljubimca v preteklosti, morata ostati v stanovanju, saj so bremena preteklosti pretežka in morata prediskutirati še nekaj stvari. A kljub temu da si tokrat stojita na različnih bregovih, ju še vedno nekaj veže – to je skupni prostor in njuna ljubezen, ki se je v taki družbi zgodila. V stanovanju v odsotnosti vseh ostalih se tako med njima zopet zaiskri, zato se poljubita. Iskra upanja zoper zakresi. A to upanje obstoječe okoliščine v državi hitro postavijo pod vprašaj. Skupina nam predoči tudi vso statistiko in dokumentarnost, slednja v prepletu dramskega ne deluje prevzvišeno, temveč uprizoritev podkrepi, dopolni, ponudi svež pogled in update vseh podatkov o stopnji nasilja. Tudi sicer uprizoritev štarta zelo transparentno  – pred nami se vzpostavijo moška telesa, ki odkrito povedo, da bodo uprizorili en gejevski komad, naštejejo in opišejo like in gledalec je sedaj pripravljen, da se spusti v roller coaster vseh nevralgičnosti lgbt skupnosti v fašistoidni družbi. Predstava uspešno zastavlja močno presečišče med tedanjo državo pod Miloševićevim režimom, rojstvo nove – (novo leto) – ter pozicijo ranljive skupnosti. Kolektiv igralcev je povsem koherenten, nastavki likov so močni in dajejo možnost nadgradnje, tudi sicer zaznavam da se skupina formira kot skupnost, ki presega gledališke okvirje in tako postaja prostor deljenja, ohranjanja, torej  vezni člen minorne skupine posameznikov, ki to vezivo še kako potrebuje. Igralci ne zapadajo v igranje samih sebe, čeprav nam uprizoritev nastavlja prav to – njihove pozicije so močne korelacije z liki, čeprav ne v tako radikalnem okolju kot srbskem, a vseeno z vsemi nastavki, ki jih brez problema skupnost lgbt prepoznava ne gleda na državo, družbo, kulturo. Scenske in kostumske rešitve so dopolnjujoče, govor je pristen in artikuliran, tudi izbor glasbe dobro izgrajuje atmosferičnost uprizoritve in med postopnih približevanju konca predstave si zaželimo, da bi lahko še dalje gledali intimne zgodbe boys družbe in tako  prepoznavali situacije, v katerih se kot družba polna lepih besed o človekovih pravicah vse prevečkrat ujamemo. Uprizoritev nakaže cikličnost, torej nezmožnost izstopa iz gneva družbe, ki bo vedno znova našla neko ranljivo skupnost, kamor lahko vse probleme odloži. Danes so to pripadniki lgbt skupnosti, jutri migranti … Predstava se torej ne pretvarja, da vidi rešitev, temveč probleme le izpostavi, če pa bomo gledalci interpretacijsko videli potencialno rešitev situacije, pa nam je odprto prepuščeno. Vsak bo sam zakorakal iz dvorane in na njem bo, kako bo od takrat naprej gledal na ta kompleksen problem.

Rok Kravanja


Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino in Oddelek za socialno varstvo Mestne občine Ljubljana, Urad Republike Slovenije za mladino in JAK.


ŠKUC – Kulturni center Q obvešča:

Klub Tiffany predstavlja varen prostor, ki ga sooblikujemo vsi_e, namenjen GLBTQ skupnosti, kjer je prepovedano vsakršno verbalno ali fizično nasilje. Prav tako se ne tolerira homofobije, bifobije, transfobije, seksizma, nacionalizma, rasizma in drugih oblik zatiranj.

Vse obiskovalke_ce prosimo, da to upoštevajo in hkrati opozorijo ekipo na pojav nasilja. To lahko storite osebno ali nam pišete na kulturnicenterq@gmail.com in FB stran Klub Tiffany.


Naše dejavnosti lahko podprete z donacijami na različne načine.

Za vašo podporo se iskreno zahvaljujemo.

 

Naroči se na e-novice

Sporoči nam svoj email in obveščali te bomo o prihodnjih dogodkih.

Politika varstva osebnih podatkov